02 522 30 80 o4ms@guest.arnes.si

15. OKTOBER, MEDNARODNI DAN OZAVEŠČANJA O RAZVOJNO-JEZIKOVNI MOTNJI

Minuli petek, 15. oktobra, smo obeleževali mednarodni dan ozaveščanja o razvojno-jezikovni motnji (v nadaljevanju RJM). V ta namen se je po vsem svetu odvila kampanja ozaveščanja o tej motnji. V dotični projekt se je vključila tudi krovna organizacija slovenske logopedije, Društvo logopedov Slovenije. V Pomurju smo se akciji pridružile tudi sodelavke Strokovnega centra OŠ IV Murska Sobota.

DEFINCIJA RAZVOJNO-JEZIKOVNE MOTNJE

RJM je resna težava posameznika na področju razumevanja in uporabe jezika. Po raziskavah sodeč jo ima ena od 14 oseb oziroma dva otroka v povprečno velikem razredu slovenskih osnovnih šol. Motnja lahko prizadene kogarkoli ne glede na spol in narodnost, vztraja pa tudi v odrasli dobi (z leti ne izzveni). Pogosto jo označujemo kot nevidno invalidnost, saj osebe ne kažejo nobenih specifičnih znakov, po katerih bi jih splošna populacija prepoznala. Posameznik sicer tvori slovnično manj pravilne povedi, njegov jezik se zdi razvojno neprimeren, pogosto so te osebe tudi bolj redkobesedne.

Medtem ko gre v vzgojno-izobraževalnem svetu za pogosto zastopano motnjo, ki jo poznamo že od nekdaj, pa gre v strokovni terminologiji za relativno nov termin, ki je v uporabi od leta 2017. Prej se je uporabljala vrsta poimenovanj. Pod definicijo razvojno-jezikovne motnje razumemo ekspresivno receptivne jezikovne motnje, jezikovni zaostanek, govorno-jezikovne motnje in še kaj. V bistvu gre za cel spekter jezikovnih motenj, zajet pod enotnim terminom, prevzetim iz anglosaškega sveta.

RJM lahko diagnosticiramo pri starosti štirih let, saj naj bi bil takrat jezikovni sistem otroka že izgrajen, pred tem pa govorimo o jezikovnem zaostanku. Zaenkrat znanstveniki niso odkrili vzroka, ki vodi do pojava RJM, čeprav poznamo nekaj genskih zapisov, pod vplivom katerih naj bi se motnja bolj zanesljivo izrazila, in nekaj okoljskih dejavnikov, ki bi lahko privedli do pojava le-te, vendar je vse to bolj stvar naključja kot zanesljivosti.

NASVETI ZA STARŠE

Na starše apeliramo, da so pozorni na razvoj svojih otrok, kajti že v prvem letu življenja lahko zaznamo določena odstopanja, ki predstavljajo rizični dejavnik za pojav motenj. Če denimo začne otrok kasneje bebljati, kasni v uporabi gest in namerne komunikacije, je to prvi pokazatelj, da bo v poznejšem jezikovnem razvoju morda prišlo do odstopanj. Priporočljivo je, da starši otroku posvečajo dovolj pozornosti, postavljajo jasna in razumljiva vprašanja ter zahteve, govorijo preprost jezik, sproti preverjajo otrokovo razumevanje, med pogovorom so v otrokovi višini in z obrazom obrnjeni k njemu ipd. Pri otrocih z RJM pa se priporoča, da spodbujajo njegov jezikovni razvoj na vseh področjih; na področju sintakse ali skladnje, semantike ali pomenoslovja in pragmatike ali uporabe jezika. Slovnično pravilno rabo jezika spodbujamo s ponovitvijo pravilne različice stavka in dodajanjem novih podatkov v tvorjeno poved, razvoj besedišča dosegamo z branjem pravljic, slikopisov in pesmic, jezik pa se učimo uporabljati v konkretnih situacijah – v pogovoru z vrstniki, odraslimi, v trgovini, restavraciji ipd. V primeru odstopanj pa svetujemo, da se v vsakem primeru obrnejo na ustrezno usposobljeno osebo, logopeda, ki bo opravil diagnostiko in po potrebi otroka vključil v terapijo.

DOGODKI V SLOVENIJI IN POMURJU

Ker je zaščitna barva dneva ozaveščanja o RJM vijolična, so se nekatere svetovne znamenitosti obarvale vijolično. V Sloveniji so to med drugim bile Mesarski most v Ljubljani, Gimnazija Kranj, celjski in murskosoboški grad. Po večjih mestih se je ozaveščalo o RJM z deljenjem letakov; v prestolnici so to nalogo odlično opravili študentje logopedije in surdopedagogike, v Murski Soboti pa sva se na Trezino senje med množico ljudi podali specialna pedagoginja Mirjam Bregar in logopedinja Maja Cigüt. O RJM smo spregovorili tudi v četrtkovi oddaji Aktualno na Murskem valu. V murskosoboški knjižnici in na nekaj drugih lokacijah smo izobesili plakate, še posebej aktivno pa smo o obstoju RJM ozaveščali na naši matični šoli ter v vrtcih in na šolah, ki jih obiskujemo kot mobilne delavke. V upanju, da smo – na tak ali drugačen način – dosegli čim večji krog lokalnega prebivalstva, se že veselimo novega tovrstnega dogodka, vam pa sporočamo, da pomislite na jezik in pomislite na RJM.

Zapisala, Maja Cigüt

Dostopnost